Poročilo s srečanja UEMS-OT v Bukarešti, Romunija (9.-10.9.2016)

Poročilo s srečanja evropskih predstavnikov v odboru EBOT (UEMS-OT) v Bukarešti, Romunija (9.- 10. 9. 2016)

V mesecu septembru 2016 sem se kot predstavnik Slovenskega ortopedskega združenja udeležil srečanja EBOT (European Board of Orthopaedic Surgery and Traumatology) v Bukarešti v Romuniji. Uradni del dneva se je pričel s predstavitvijo novih članov in poročilom o preteklem delu in finančnem stanju. EBOT je del evropske mreže zdravnikov specialistov (UEMS), namenjen poenotenju znanja za evropski izpit iz ortopedije. Organizacijsko in logistično podporo mu pri izvedbi evropskega izpita iz ortopedije nudi EFORT, ki ima tudi močnejšo finančno strukturo. Zaenkrat za izvedbo izpita ni na voljo primernih finančnih sredstev, saj plačilo izpita s strani kandidatov komajda pokrije stroške nastanitve in prevoza izpraševalcev, ki delo opravijo na altruistični bazi. EBOT se je zavezal, da bo podpiral evropski izpit še vsaj 3 leta, kljub temu da ob tem utrpi izgubo 25.000 -30.000 eurov/leto. Postavlja se vprašanje ali bi bilo v prihodnosti nemara bolje preiti nazaj na nacionalni nivo izpita v materinem jeziku s standardiziranim EBOT pisnim izpitom v angleškem jeziku.

Letos bo izpit opravljalo 150 kandidatov, za kar je potrebno 70 članov komisije. Izpit je sestavljen iz petih področij: zgornja okončina, spodnja okončina, hrbtenica, pediatrična in splošna ortopedija. Težava je v tem, da je potrebno zagotoviti specialiste iz vseh področij, četudi bi kandidati vsi najraje opravljali izpit samo iz spodnje okončine, kar jim je najbližje. Postavlja se tudi vprašanje o smiselnosti opravljanja izpita za kandidate iz EU, kjer velja obligatorna medsebojna primerljivost nacionalnih specialističnih znanj. Po drugi strani pa se lahko nacionalno združenje odloči, da EBOT izpita ne sprejema kot verodostojnega.

Seznanjeni smo bili z dejstvom, da je Odbor za splošno kirurgijo v UEMS (kljub nasprotovanju EBOT-a) uspel pridobiti podporo za vključitev znanj iz področja travmatologije v njihov kurikulum. Splošni kirurg ima tako na evropskem nivoju kompetence, da opravlja kirurške posege na mišično-skeletnem posegu, kadar gre za poškodbena stanja oz. za posege na kosteh in sklepih, za katere se počuti dovolj usposobljenega. O potrjevanju tovrstnih kompetenc se izrekajo vse članice UEMS, to so nacionalne zdravniške organizacije. Večina izmed sodelujočih nas ni vedela, kdo je predstavnik nacionalne zdravniške organizacije, da bi lahko poskušali vplivati na tovrstno glasovanje. Zavezali smo se, da bomo prenesli na naše ortopedske organizacije zavezo, da naj se ugotovi, kdo je npr. predstavnik Zdravniške Zbornice Slovenije v Evropski mreži zdravnikov specialistov, in kakšno je bilo stališče ZZS v tem za nas pomembnem vprašanju.

Predstavnik Luxemburga Schlemmmes bo ostal blagajnik, medtem ko bo predstavnika Avstrije Motycka na mestu generalnega sekretarja nasledil predstavnik Cipra Tanos. Tanos je tudi član multidisciplinarnega UEMS odbora za športno medicino. Poročal je, da je specializacija iz športne medicine zaenkrat realnost v 12ih državah EU. Predvideva se 4-letni evropski kurikulum iz športne medicine, ki zavzema 1 leto interne medicine, 18 mesecev ortopedije/travme/rehabilitacije in 1-2 leti na mestu klubskega zdravnika v primernem športnem centru. Namen usposabljanja je ustvariti splošne zdravnike za potrebe športnikov (to naj ne bi bili kirurgi oz. fiziatri!).

Predstavnik Nemčije Dietrich Bornemann je predstavil »obljubljeni« nemški zdravstveni sistem, ki zagotavlja 11% BDP za potrebe zdravstva, kar znaša 4000 eurov/prebivalca/leto. Socialno zavarovanje (državna, deželna in zavarovanja velikih podjetij: skupno 124 različnih)  pokrije 70% vseh potreb, ostala sredstva zagotovijo privatne zavarovalnice. Le približno 10% prebivalstva ima sklenjeno privatno zavarovanje. V 90% pokrijejo stroške zdravljenja celotne družine socialna zavarovanja. En zdravnik na 200 prebivalcev, pri čemer narašča število tujih zdravnikov. Za mišično-skeletno patologijo okoli 80 milijonov ljudi porabijo približno 24 milijonov evrov letno. Imajo približno 15.000 aktivnih ortopedov. Zavarovanci imajo vedno dostop do ortopeda, brez čakalnih dob! Nemška zdravniška zbornica, ki ima za svoje člane urejene tudi pokojninske sklade, ima 470.000 članov. Člani potrebujejo za vzdrževanje licence 250 CME v petih letih. Od leta 2010 imajo tudi skupno društvo nemških ortopedov in travmatologov.

Predstavnik Romunije Radu Radulescu je predstavil »manj privlačni« romunski zdravstveni sistem za okoli 18 milijonov ljudi (v letu 2009 je imela Romunija še 21 milijonov ljudi), kjer je v zadnjih desetih letih državo zapustilo okoli 14.000 zdravnikov. Samo leta 2009 (po priključitvi EU) je odšlo 2100 zdravnikov, kar predstavlja 6% vseh zdravnikov v državi, leta 2013 in leta 2014 pa po 2500. V Romuniji je 661 ortopedov, v letu 2014 se jih je odselilo 43. Ob upoštevanju tudi naravnega pritoka iz Moldavije, Srbije, Bolgarije se letno zmanjša število zdravnikov v Romuniji za 500; v 10-letih bi tako lahko ostali brez specialistov. Največ zdravnikov migrira v Nemčijo, kjer se je zaposlilo 3200 zdravnikov iz Romunije, ki niso potrebovali EBOT izpita! Skupni strošek, ki ga Romunija vloži v izobrazbo specialista znaša okoli 50.000 evrov. Pri odhodu 2000 specialistov letno gre za izgubo 100 milijonov eurov. V Bukarešti prirejajo sejme za rekrutacijo zdravnikov iz Romunije, ki jim potem poiščejo službo v EU.  Za zdravstvo namenijo le 3,5% BDP. Zdravniki zaslužijo 600-700 eurov mesečno. Če se bo to nadaljevalo, lahko Romunija odpre vrata za zdravnike iz držav, ki niso članice EU. Razmišljajo tudi o tem, da bi omejili vpis na fakulteto ali da bi s pogodbo vezali specialiste, naj ostanejo v državi. Na koncu se strinjamo, da je bolje spodbujati pozitivne vplive, da si bodo specialisti želeli ostati (večji dohodek, boljši delovni pogoji, stanovanje,…).

Predstavnik Turčije Huri Gazi je predstavil program ESTRO (European School for Training in Orthopedics), ki je že prejel začetno finančno podporo EU (200.000 evrov). Program predvideva 5 centrov v Evropi, kjer lahko kandidati krožijo in se pripravljajo na evropski izpit iz Ortopedije. Vključil naj bi 200 kandidatov iz čim več držav EU z namenom uveljavljanja evropskega kurikuluma znanja s področja ortopedije, izmenjave izkušenj različnih nacionalnih ortopedskih programov in vzpostavljanja enotnih kompetenc preko evropskega izpita. Odbor EBOT je najprej glasoval o tem, ali smo pripravljeni idejno podpreti tovrstne projekte, in nato še o tem, ali podpiramo projekt ESTRO. Le-ta je dobil našo podporo s petimi vzdržanimi glasovi s strani skandinavskih držav.  S predstavnikov Hrvaške Damirjem Hudetzom sva se nato pogovarjala o potencialnih možnostih za pripravo podobnega projekta za potrebe slovenskih in hrvaških specializantov. V kolikor bi se nam uspelo dogovoriti za takšen vzajemno koristen projekt, bi nato lahko pridobili podporo EBOT-a, ki bi nudil akreditacijsko zaledje.

Naslednja sestanka: Bergen, Norveška (19.-20.5.2017) in Dubrovnik, Hrvaška (13.-14.10.2017).

Gregor Rečnik