Poročilo o strokovnem srečanju UEMS-OT v Bruggeu, Belgija (8.-9. 5. 2026)
Poročilo o strokovnem srečanju UEMS-OT, med 8. in 9.5.2026 v Bruggeu, Belgija
Kot predstavnik Slovenije sem se udeležil spomladanskega rednega sestanka UEMS za ortopedijo in travmatologijo v Bruggeu v Belgiji 8. in 9. 5. 2026. Brugge je prijetno mesto z rekordnim številom prodajaln čokolade, vaflov in piva. Večina teh produktov je butične narave in izvira iz tega mesta.
Najprej je Predsednica UEMS-OT Nanni Allington orisala usmeritve UEMS, ki so bile potrjene na spomladanskem srečanju centralne UEMS sekcije v Tuniziji. Šlo je za pregled ključnih tem, kot so harmonizacija specialističnega izobraževanja, posodobitev evropskih standardov ortopedske oskrbe, krepitev sodelovanja med državami članicami ter izboljšanje komunikacijskih kanalov znotraj UEMS.
Potrjen je bil zapisnik srečanja v Portu iz novembra 2025, ki povzema sprejete sklepe, med katerimi izstopajo potrditev finančnega načrta za leto 2026, reorganizacija delovnih skupin, posodobitev pravilnika o članstvu ter sprejem novih izobraževalnih smernic. Zapisnik vsebuje tudi poročila posameznih odborov, pregled glasovanj in odprte točke za prihodnje razprave. Predstavljen je bil tudi posodobljen seznam članov sekcije.
Blagajnik Henri Schlammes je predstavil finančni pregled stanja, vključno z operativnimi stroški, prihodki od članarin ter izdatki za projekte in srečanja, ter korespondenco s centralno UEMS blagajno. Skupaj ti dokumenti izkazujejo visoko stopnjo finančne transparentnosti in skrbno upravljanje sredstev.
Doria Jurić je opisala program poletne šole FORTE, ki vključuje praktične delavnice, simulacijske treninge, predavanja vodilnih evropskih ortopedov in nudi ocenjevanje kliničnih kompetenc. Program je zasnovan kot intenzivna priprava mladih specialistov na evropske standarde in ima podporo UEMS-OT odbora.
Andre Gomes je predstavil tri dokumente, ki tvorijo celovit izobraževalni paket o obravnavi bolečine v ortopediji. Vključujejo klasifikacijo bolečine, farmakološke in nefarmakološke pristope, smernice za perioperativno obvladovanje bolečine ter praktične algoritme za klinično uporabo.
Prof. Enrique Barrena je podal povzetek dela na področju EBOT izpitov. Interim izpit je brezplačen, ni pravi izpit, temveč zgolj vaja za privabljanje kandidatov k pisnemu izpitu. Pisni izpit mora pokriti stroške interim in pisnega izpita ter omogočati vlaganja v MCQ vprašanja in bazo podatkov. Obvezen je za vse kandidate pred določenimi nacionalnimi ali mednarodnimi ustnimi izpiti. Ustni izpit ostaja mednarodni standard. Ustni izpiti v nacionalnih jezikih (BE, ES, TK, GR) zmanjšujejo število kandidatov za angleški izpit in pomagajo pri obvladovanju stroškov. Predstavljeni so bili podatki o registriranih kandidatih za leta 2024–2026, z rastjo iz 1096 (2024) na 1482 (2026). Prikazana je bila razčlenitev kandidatov po državah, z največjimi skupinami iz Francije, Španije, Turčije in Italije. Nekatere države kažejo izrazito rast (npr. Belgija, Estonija, Portugalska), druge padec (npr. Španija, Italija).
Marie Friedberg je predstavila pomen ustvarjanja vključujoče, pravične in raznolike kulture v ortopediji, kjer lahko vsi strokovnjaki napredujejo. Avtorica poudarja, da raznolikost ni ideološki koncept, temveč z dokazi podprta strategija, saj organizacije z več kot 30‑odstotno raznolikostjo privabljajo najboljše kadre, sprejemajo boljše odločitve, so inovativnejše in uspešnejše. V kirurgiji raznolikost dokazano izboljšuje pravičnost zdravstvene oskrbe. Kljub temu je delež žensk v ortopediji globalno nizek, kar kažejo tudi predstavljeni podatki iz leta 2019. Ključne ovire vključujejo pomanjkanje vidnih vzornikov, nezavedne pristranskosti pri napredovanju, pomanjkanje fleksibilnosti ter pomanjkanje mentorstva (mentor govori s tabo) in sponzorstva (sponzor govori o tebi). Mednarodna organizacija IODA (International Orthopaedic Diversity Alliance) združuje voditelje ortopedije in industrije z vizijo spodbujanja raznolikosti, enakosti in vključenosti. Od leta 2020 je prerasla v globalno mrežo s 1500 člani in več kot 10.000 sledilci. IODA razvija vire, podpira raziskave, organizira izobraževanja ter sodeluje z nacionalnimi združenji. Predlagana strategija vključuje jasne cilje, spremljanje napredka, vključevanje zgodovinsko izključenih skupin, namerno izbiro raznolikih govorcev in panelov ter ustvarjanje priložnosti za razvoj.
Francoski predstavnik Thierry Odent je predstavil francoski akreditacijski sistem za ortopedske kirurge, ki je prostovoljen, a predstavlja ključen mehanizem za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe. Poteka pod okriljem francoske Nacionalne zdravstvene agencije (HAS). Sistem je namenjen zdravnikom, ki delujejo na področjih z visokim tveganjem, predvsem v ortopediji in travmatologiji. Pravni okvir temelji na francoskem zakoniku o javnem zdravju in zakonu iz leta 2004, ki je uvedel obveznost upravljanja tveganj, saj sicer nihče ni želel zavarovati poklicne odgovornosti kirurgov. Akreditacijo upravlja organizacija »Orthorisq«, ki jo sestavljajo trije vodje, 38 strokovnjakov in upravni odbor. Financiranje prihaja iz javnih sredstev in letnega prispevka članov. Članstvo zahteva letno registracijo, udeležbo na nacionalnih izobraževanjih, izpolnjevanje kratkih anket ter obvezno prijavo vsaj enega neželenega dogodka, analiziranega po HAS metodologiji (H – zgodovina, A – analiza, S – rešitve). Glavna tveganja vključujejo okužbe, napačno mesto operacije, organizacijske napake ter psihofizično zdravje kirurgov. Sistem omogoča zbiranje podatkov o neželenih dogodkih, razvoj varnostnih rešitev ter kolektivno učenje. V prihodnosti se načrtuje vključitev kirurgov iz javnega sistema ter multidisciplinarna akreditacija celotnih timov.
Predstavnica Danske je predstavila sistem podiplomskega medicinskega izobraževanja, ki je centralno organiziran in temelji na treh izobraževalnih regijah (sever, jug, vzhod). Usposabljanje se začne z enoletnim uvodnim delovnim mestom, ki zdravniku omogoči osnovne izkušnje v izbrani stroki. Sledi glavni program specializacije, ki traja štiri leta in vključuje strukturirano klinično delo, obvezne tečaje ter raziskovalno usposabljanje. V ortopediji program vključuje tudi travmatologijo, vendar le zdravljenje zlomov. Celoten sistem temelji na 100‑odstotnem preverjanju kompetenc, ki vključuje orodja za sprotno povratno informacijo, nacionalno elektronsko knjižico posegov ter mentorstvo. Pred vstopom v specializacijo so obvezni tečaji AO osnovnih principov, ATLS ter dva kadavrska tečaja (kirurški pristopi in artroskopija). Poleg tega je predpisanih deset nacionalnih tečajev in deset pisnih izpitov, ki jih organizira Dansko ortopedsko združenje. Kakovost izobraževanja nadzira Inšpektorat Danske zdravstvene uprave, ki od leta 2001 izvaja redne obiske oddelkov, pripravlja poročila ter podeljuje priznanja najboljšim učnim okoljem. Zdravniki, izobraženi zunaj Danske, morajo pridobiti dovoljenje za delo. Za EU zdravnike je postopek priznavanja običajno enostaven, medtem ko morajo zdravniki izven EU opraviti jezikovne preizkuse, strokovne teste in nadzorovano delo. Možno je tudi priznanje že opravljenega dela specializacije. Na nacionalni ravni Danska načrtuje združitev štirih zdravstvenih regij v tri (2027). Trenutno se sooča z dvema težavama: presežkom diplomantov medicine glede na število uvodnih mest ter naraščajočo brezposelnostjo med specialisti zaradi varčevalnih ukrepov. Ena od predlaganih rešitev je omejevanje vpisa na medicinske fakultete in začasna ustavitev priznavanja licenc zdravnikom iz tujine. Dansko ortopedsko združenje podpira raziskave prek nove organizacije DOA ter sodeluje v nordijskih in evropskih strokovnih združenjih.
Vabljeni predavatelj polkovnik Ruben Jacobs, ki je zdravnik kirurg v Belgijskih obrambnih silah, je predstavil nujnost vključevanja vojne medicine v civilno zdravstveno izobraževanje in bolnišnične sisteme zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer. Govorec je izpostavil, da se je po letu 2022 varnostno okolje v Evropi bistveno poslabšalo, kar potrjuje tudi NATO. Konflikti postajajo hibridni, vključujejo dronizacijo bojevanja, kibernetske napade in CBRN grožnje, kar zahteva novo stopnjo pripravljenosti zdravstvenega sistema. Izkušnje iz Ukrajine kažejo na ključne izzive: daljše evakuacijske čase zaradi dronov, več kraniofacialnih poškodb, pogoste amputacije zaradi nepravilne uporabe prevez ter uporabo kemičnih sredstev, kot je beli fosfor. Poleg tega se evropske države soočajo z možnostjo množičnih poškodb, preobremenitvijo civilnih bolnišnic ter potrebo po nadgrajenem kriznem upravljanju. Koncept poudarja krepitev odpornosti celotne družbe: od bolnišnic in zdravstvenih delavcev do kritične infrastrukture, civilno‑vojaškega sodelovanja in izobraževanja prebivalstva. Primeri, kot je Norveška, kažejo na sistematično pripravo družbe, simulacijske vaje, vključevanje vojaških kirurgov v civilne travmatološke centre ter razvoj koncepta »hodeče krvne banke«. Belgija načrtuje formalno uvedbo vojne medicine v medicinski kurikulum. Od leta 2026/27 bo v programu MaNaMa obvezen osnovni tečaj situacijske zavednosti za vse discipline, za kirurge pa dodatna usposabljanja iz ATLS, »Damage Control Surgery«, in kriznega upravljanja. Cilj je povečati odpornost zdravstvenega sistema in izboljšati kirurške veščine v ekstremnih razmerah. Civilno‑vojaško sodelovanje je nujno, saj je vojaška medicinska zmogljivost omejena. Če se ne pripravimo, tvegamo neuspeh.
Naslednje srečanje bo v Atenah, v Grčiji, v začetku meseca novembra 2026, ko se bo hkrati tam odvijal tudi prvi EBOT izpit v grškem jeziku. Spomladi 2027 bo srečanje v Franciji.
Gregor Rečnik