Poročilo spomladanskega sestanka Združenja ortopedov SZD; Valdoltra 5.4.2013

Redno spomladansko srečanje Združenja ortopedov SZD je potekalo 5.4.2013 v Valdoltri.Srečanja se je udeležilo 43 slušateljev, pretežno ortopedov in ortopedskih specializantov iz šestih bolnišnic: Novega mesta, Ljubljane, Jesenic, Šempetra, Maribora (farmakologinja mag. Petre) in Valdoltre ter travmatologinji iz izolske bolnišnice in anesteziologi iz izolske bolnišnice ter Valdoltre. Prisoten je bil tudi predstavnik ambulantnih ortopedov.

Sestanek je potekal po sledečem dnevnem redu:

1. Pozdravi in uvod (R Trebše)
2. Predstavitev sodobnih antikoagulantov (N Faganeli)
3. NOAC versus LMWH in orthopedics (M Rud Lassen)
4. Diagnostika in zdravljenje TE zapletov po ortopedskih operacijah (N Vene)
5. Diskusija
6. Predstavitev preliminarnih rezultatov učinkovitosti in varnost treh tipov tromboprofilakse ter vpliv polimorfizmov p-GPnaplazemskekoncentracijerivariksabana (M Petre)
7. Predstavitev bolnišničnih praks na področju preventive, diagnostike in zdravljenja GVT (Petre, Šimnovec, Bedenčič, Moechtig, Trebše)
8. Diskusija

Tema srečanja je bila preventiva in zdravljenje trombemboličnih dogodkov v ortopedski kirurgiji.

V uvodu sem na kratko predstavil obstoječo problematiko ter nanizal nekaj vprašanj, o katerih bi se lahko na srečanju pogovarjali.

Mag Faganeli-Valdoltra je predstavila farmakološki vidik novih oralnih antikoagulantov v primerjavi z nizkomolekularnimi heparini in predvsem izpostavila previdnost pri uporabi oralnih antikoagulanotv pri bolnikih, ki prejemajo množico drugih zdravil zaradi realne možnosti patogenih interakcij med zdravili.

Dr Lassen je v elegantnem predavanju pripravil kronološki pregled razvoja antikoagulantov in predstavil sodobne oralne antikoagulante ter njihove različne lastnosti in klinično uporabnost, na podlagi rezultatov svojih študij objavljenih v Lancet-u NEJM in drugih.

Dr Venetova je predstavila sodobne koncepte diagnostike in zdravljenja trombemboličnih zapletov po ortopedskih operacijah in predstavila vlogo sodobnih oralnih antikoagulantov v terapiji VT in PE. Zanimiva je bila diskusija glede zdravljenja majhne PE, ki zajeme le eno subsegmentno pljučno arterijo. Uvedba antikoagulantnega zdravljenja, ob odsotnosti VT, je v teh primerih kontroverzna in je pri odločitvi potrebno upoštevati klinično sliko in tveganje za krvavitev ob antikoagulacijskem zdravljenju.

Mag Petre je predstavila preliminarne rezultate učinkovitosti in varnosti treh tipov tromboprofilakse ter vpliv polimorfizmov p-GP na plazemske koncentracije rivaroksabana. Bolnike po večjih ortopedskih operacijah v mariborski bolnišnici randomizirano v 3 skupine: 1. skupina prejema NMH, 2. skupina prejema v bolnišnici NMH, nato pa rivaroksaban, 3. skupina prejema samo rivaroksaban. Bolnike spremljajo tri mesece. Beležijo učinkovitost in varnost tromboprofilaktičnega zdravljenja. Vzpostavili so tudi metodo določanja plazemske koncentracije rivaroksabana – za 50 bolnikov bodo določili farmakokinetični profil v petih časovnih točkah. Pri njih bodo tudi raziskovali vpliv polimorfizmov p-GP (rivaroksaban je substrat za ta protein, ki je odgovoren za transport te učinkovine) na plazemske koncentracije rivaroksabana in posledično na učinkovitost zdravljenja. Po 1/3 vključenih bolnikov statistično pomembnih razlik še niso ugotovili.

Sledila je zelo zanimiva predstavitev izredno različnih bolnišničnih praks v izvajanju tromboprfilakse in perioperativnega režima, ki bi lahko vplivala na incidence trombemboličnih zapletov in predstavitev zdravljenja trombemboličnih zapletov.

Med predavanji se je nekaj krat razvila polemična diskusija.

______________________________________________________

Povzamemo lahko sledeče smernice Združenja ortopedov:

Perioperativna profilakso pričenjamo po operativnem posegu z izborom profilaktičnega zdravila, ki to omogoča.

• Peroralni antikoagulansi in NMH so primerni za uporabo, kljub subtilnim razlikam, ki omogočajo prilagoditev obstoječim praksam.
• Resna pooperativna krvavitev zahteva prekinitev tromboprofilakse in kirurško ukrepanje.
• Pri dolgotrajnejši postoperativni krvavitvi lahko “ZAČASNO” prekinemo s tromboprofilakso, dokler se rana ne osuši.
• Aspirina pri bolnikih s koronarnimi obolenji ali stenti v perioperativnem obdobju ne prekinjamo.
• Povijanje nog v postoperativnem obdobju ni smiselno.
• Perioperativna profilaksa trombemboličnih zapletov ostaja nespremenjena, kljub možnemu vplivu na dolgoročne posledice, ki jih študije, ki obravnavajo to problematiko, zaenkrat ne obravnavajo.

Lep pozdrav,     Rihard Trebše – OB Valdoltra