Poročilo s srečanja UEMS-OT v Sheffieldu, Velika Britanija (18.-19.9.2015)

Poročilo s srečanja evropskih predstavnikov v odboru EBOT (UEMS-OT) v Sheffieldu, Velika Britanija (18.- 19. 9. 2015)

V mesecu septembru 2015 sva se Tomaž Silvester in Gregor Rečnik udeležila srečanja EBOT v Sheffieldu v Veliki Britaniji. EBOT (European Board of Orthopaedic Surgery and Traumatology) je ortopedski odbor organizacije UEMS. UEMS je društvo evropskih zdravnikov specialistov, ki deluje kot posvetovalno telo evropskemu parlamentu pri sprejemanju za zdravstvo pomembne zakonodaje. Med glavnimi nalogami EBOT-a je priprava enotnih strokovnih izhodišč in ustreznih zahtev za specialistično delo na področju ortopedske kirurgije v območju EU. Trenutni predsednik je Paulo Felicissimo iz Portugalske, bodoči Thomas Motyzka iz Avstrije.

 Prvi dan smo pričeli z obiskom tovarne jekla v Sheffieldu (Orchid), ki se je že pred 20 leti specializirala za izdelavo endoprotez (kolčne, kolenske, ramenske). Predstavljena sta bila dva načina izdelave. Pri prvem gre za vlivanje tekoče zmesi (CoCrMo) v kalup, ki je ustvarjen iz keramike po modelu iz voska. Gre za bolj natančno in zamudno metodo, s katero naredijo npr. kolenske endoproteze in ponvice. Pri drugem načinu pa staljeno kovino (Ti) stisnejo v ustreznem kalupu in tako omogočijo maksimalno čvrstost. Primerna je za izdelavo femoralnih in humeralnih debel. Ustvarijo približno 500.000 endoprotez letno, ki jih nato na zaprtem trgu dobavljajo različnim velikim proizvajalcem (npr. Aesculap, Johnson&Johnson,…) za dokončno obdelavo. Zanimivo je, da dobijo za izdelavo ene endoproteze za plačilo samo 45 GBP.

 Uradni del dneva se je pričel s predstavitvijo novih članov (tudi naju) in poročilom o preteklem delu in finančnem stanju. Sledile so ugotovitve, da je bilo v preteklosti kar nekaj poskusov ponarejanja nacionalnih diplom in priporočil. Predlagano je bilo, da se vsak tak sum prijavi na CESMA, ki zadevo razišče. Enotni evropski izpit bi takšne pomisleke odpravil. Po drugi strani se je pojavilo vprašanje kredibilnosti evropskega izpita, če se preiskovanec odloči tožiti EBOT. Le-ta nima zavarovanja za takšne primere, zato je bilo predlagano, da se zadevo preuči.  V UEMS ima EBOT predstavnike v štirih različnih odborih: kirurgija roke, hrbtenična kirurgija, športna medicina in NASCE (odbor za klinična znanja). Potrebovali bi tudi predstavnika v odboru za bolečino, vendar za to do sedaj ni bilo interesa.

 Veliko zanimanja in neodobravanja je poželo pismo prof. Papoulousa, ki je predsednik UEMS evropskega združenja za kirurgijo. Pojavila se je ideja, da se znotraj njihovega združenja oblikuje sekcija za mišično-skeletno kirurgijo oz. travmatologijo. Predsednik Felicissimo je argumentirano to idejo zavrnil, saj vsa znanja s tega področja zaenkrat zagotavlja EBOT v okviru ortopedskega evropskega izpita. V okviru evropskega izpita za kirugijo zaenkrat ni vseh potrebnih kroženj in znanj iz kostne kirurgije.

 Predstavnik Cipra je predstavil sistem izobraževanja njihovih specializantov, ki poteka večidel v Grčiji. Do nedavnega niso imeli medicinske fakultete in imajo zelo malo vpliva na preverjanje znanj in sestavo silabusa. Pisni in ustni izpit opravijo specializanti v Grčiji. Specializanti odgovarjajo tekom kroženja le svojemu predstojniku in se pogosto zaposlijo po izpitu na Cipru z zelo pomanjkljivim znanjem. Zanimivo je, da samo 25 % od skupno 95 ortopedov dela v javnem sektorju, ostali so del privatnega sektorja. Prehajanje med javnim in zasebnim strogo ni dovoljeno.

 Predstavnik Danske je prikazal v celoti javni sistem, ki funkcionira s približno 1000 ortopedov za 5 milijonov prebivalcev. Država jamči pacientom izpeljavo diagnostičnega postopka v 30 dneh in zdravljenja znotraj 60 dni, česar se brez težav držijo tudi na ortopedskem področju. Predstavnik je sicer vodja Oddelka za ortopedsko kirurgijo in travmatologijo s 60 specialisti in približno 6500 operacijami letno. Izobraževanje specializantov je razdeljeno v 10 tematskih modulov po 6 mesecev, znotraj katerih opravljajo kontinuirana preverjanja znanj. Zaključnih specialističnih izpitov nimajo. Država močno regulira tako obseg operacij, ki se jih lahko na oddelku izvaja (npr. samo točno določeni centri za revizijsko protetiko), kot akreditacije za izvajanje izobraževalnih programov (npr. hrbtenična kirurgija le v nekaj centrih). Število bolnišnic je padlo iz 100 na sedanjih 20, ki pa so bistveno bolj regulirane. Zakonodaja zahteva potrditev vseh novih ortopedskih implantatov s strani strokovnih institucij na podlagi dokazov v literaturi. Danska je bila poleg Nizozemske prva država, ki je prepovedala metal-on-metal arthroplasty. Imajo uveljavljene klinične poti za večino ortopedskih obolenj.

 Zanimivo izkušnjo sta naslednji dan podala specializantka in mlad specialist o poteku usposabljanja v Veliki Britaniji. Sistem poteka prav tako v obliki desetih 6-mesečnih sklopov in sprotnim kliničnim preverjanjem znanja. Učijo se iz Millerja kot pri nas in s pomočjo Orthobullets na internetu. Poudariti je potrebno, da obsega njihovo znanje tudi celotno področje travme (zlomov), kirurgije roke in celotne hrbtenične kirurgije. Tako ne preseneča dejstvo, da so zadnje leto praktično odrezani od družine, saj se pripravljajo na nacionalni specialistični izpit. Izpit morajo plačati iz svojega žepa (2500 eurov) in ga lahko opravljajo le 4x. Izpit poteka 3 dni in obsega pisni, klinični in ustni del. Po opravljenem izpitu je nujno opraviti še vsaj eno ali dve leti postspecialističnega usposabljanja (fellowship) preden lahko zaprosijo za konzultantsko mesto.

 Izpit EBOT je sestavljen le iz pisnega in ustnega dela. Manjka klinični del, saj bi bilo to organizacijsko v tem trenutku nemogoče (domače okolje in jezik). Ob tem se postavlja vprašanje, kako narediti evropski izpit bolj privlačen, kje bi bile akreditacijske bolnišnice in kdo bi lahko bil mentor? Strinjali smo se, da je pri tem potrebno dati pooblastila nacionalnim združenjem. Ocenjevalci običajno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev svoje delo opravijo brez plačila (3 leta je izpit brezplačen za specializante). Pričakovati je nadaljnji porast števila zdravnikov, ki bodo opravljali izpit, in tudi, da se bodo stroški v prihodnosti krili z njihove strani.

 Italijan Ernesto Ippolito je predstavil neurejeno področje zavarovanja specializantov za primer poklicne odgovornosti. Države imajo večinoma področje urejeno preko bolnišničnega zavarovanja, le ponekod so specializanti primorani vzeti dodatno zavarovanje. Zakonodaja je prav tako nejasna glede podpisovanja dokumentov, ali lahko samostojno operirajo in, ali lahko samostojno delajo ambulantno delo. Tožbe pacientov po ortopedskih posegih so v EU v vzponu, zato se postavlja vprašanja, kdo odgovarja za specializanta v primeru strokovne napake. Mnenja glede vseh teh vprašanj so bila med predstavniki deljena, saj ni enotne evropske prakse. To področje bi bilo potrebno poenotiti na nivoju EU, saj bi se lahko člani nacionalnih združenj nato sklicevali na skupne direktive v primeru tožb.

 Ob koncu srečanja je Alan Ivkovič iz Hrvaške predstavil trenutni pereči problem v njegovi državi in zaprosil EBOT za uradno podporo. Hrvaška vlada je z odredbo predlagala izenačitev travmatologov z ortopedi tako v nazivu kot v kompetencah, s čimer se Hrvaško ortopedsko združenje ni strinjalo. Gre za razvrednotenje hrvaškega ortopedskega kroženja, ki zajema praktično vse zahteve tudi za prijavo na izpit EBOT. Medtem ko specialisti travmatologi praktično nimajo tekom usposabljanja nobenega stika z otroško ortopedijo ali onkološko ali protetično ortopedijo, bi takšna zakonska izenačitev kompetenc pomenila nedopustno vmešavanje v strokovnost. Travmatolog z zakonsko spremembo naziva v ortopedski kirurg bi tako lahko brez zadržkov  v celotnem območju EU opravljal delo ortopedskega kirurga, kar se je zdelo predstavnikom vseh evropskih združenj nedopustno. EBOT bo tudi uradno podprl prizadevanja Hrvaškega ortopedskega združenja.

 EBOT predstavlja neprofiten in od sponzorjev neodvisen organ, ki združuje predstavnike nacionalnih Združenj Ortopedskih kirurgov. Namen evropskega izpita iz ortopedske kirurgije in travmatologije EBOT je v prihodnje ustvariti enotno evropsko platformo kompetenc in znanja, potrebnega za naziv Specialist ortopedske kirurgije v EU. Kot predstavnika Slovenskega združenja ortopedov sva mnenja, da bi se morali tovrstni iniciativi pridružiti in EBOT izpit vključiti v obvezno specializantsko preverjanje znanja v Sloveniji. S tem bi lahko razširili, objektivizirali in relativno ovrednotili znanje bodočih ortopedov na evropskem nivoju. Posredno bi tudi razrešili še kako aktualno dilemo kompetenc potrebnih za naziv ortopedski kirurg napram nazivu travmatolog.

 Tomaž Silvester

Gregor Rečnik